Blišč in beda alkoholne industrije

Posted on Apr 18, 2020 in Novice

Blišč in beda alkoholne industrije

Kako industrija izkorišča bedo za vzdrževanje svojega blišča

Pred dnevi je na spletni platformi Mednarodnega združenja strokovnjakov na področju drog (ISSUP) potekal webinar na temo številnih mednarodno relevantnih dokazov in politik na področju oglaševanja in trženja alkohola, ki ga je izvedel prof. dr. David H. Jernigan z bostonske univerze (ZDA).

Kljub temu da so nam številke in informacije dobro poznane, nas vedno znova presunejo. Tri milijone smrti letno na svetovni ravni zaradi alkohola, s tem da je alkohol eden od glavnih dejavnikov za smrt in nezmožnost (npr. za delo) v starostni skupini od 15 do 49 let. Obenem je tudi glavni »motor« večanja neenakosti v zdravju (npr. enaka količina alkohola povzroča večjo škodo v revnejših družinah, skupnostih ali državah v primerjavi z bogatejšimi okolji).

Pri mladostnikih, ki alkohol začnejo uporabljati pred 15. letom starosti, je petkrat večja možnost, da bodo razvili z alkoholom povezane težave kasneje v življenju

Alkohol pomeni posebno tveganje zlasti med mladimi. Obstaja štirikrat večja možnost, da se bo pojavila zasvojenost z alkoholom, šestkrat večja možnost, da bodo po uporabi alkohola udeleženi v pretepu, šestkrat večja verjetnost, da bodo udeleženi v prometni nesreči in skoraj petkrat večja možnost, da bodo utrpeli nenamerne poškodbe po uporabi alkohola.

Prodaja alkoholnih pijač je osma najdonosnejša industrija (npr. bolj donosna od prodaje sladkih pijač).

Oglaševanje ali trženje je ključno za alkoholno industrijo, tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Največja pivovarska multinacionalka AB InBev je deveti največji investitor oziroma porabnik v oglaševanju ali trženju alkohola na svetu. Za te namene porabijo več kot Coca-Cola, Toyota, General Motors ali Ford. Samo AB InBev je npr. v letu 2017 zapravil 6,2 milijardi ameriških dolarjev za oglaševanje ali trženje na globalni ravni, kar je več kot polovica slovenskega proračuna v letu 2020. V letu 2017 je AB InBev samo v ZDA porabil npr. 595 milijonov ameriških dolarjev za oglaševanje ali trženje v tradicionalnih medijih in 947 milijonov v digitalnih medijih oziroma na družbenih omrežjih, kot so npr. Facebook, Instagram, Twitter ali YouTube. Veliko je longitudinalnih študij oziroma pregledov študij ali strokovne literature, ki kažejo, da je povečana izpostavljenost otrok in mladih oglaševanju ali trženju alkohola neposredno povezana z začetkom uporabe ter hkrati večjo uporabo alkohola ali večjimi tveganji za probleme zaradi uporabe alkohola kasneje v življenju.

Povečana izpostavljenost otrok in mladih oglaševanju ali trženju alkohola JE neposredno povezana z začetkom uporabe ter hkrati večjo uporabo alkohola ali večjimi tveganji za probleme zaradi uporabe alkohola kasneje v življenju.

Več kot očitno je (glede na izdatke za oglaševanje ali trženje), da svojo dejavnost zelo preusmerjajo na družbena omrežja. Obenem industriji pri tem pomaga dejstvo, da družbeni mediji prevzemajo vlogo »super vrstnikov«. Iz znanosti pa vemo, da imajo vrstniki (kakršni koli že) veliko vlogo pri odraščanju, in vse to pomeni ugodne razmere za alkoholno industrijo.

V tem času so se skoraj v celoti preusmerili v tako imenovane družbeno odgovorne akcije z namenom ustvarjanja vtisa, da jim je mar za ljudi in skupnost.

Oglaševanje ali trženje alkohola je posebna »zgodba« tudi v dobi COVID-19 oziroma novega koronavirusa. V tem času se je alkoholna industrija skoraj v celoti preusmerila v tako imenovane družbeno odgovorne akcije z namenom ustvarjanja vtisa, da jim je mar za ljudi in skupnost. Vlagajo v preusmerjanje proizvodnje v najnujnejše proizvode v tem času, npr. namesto piva proizvajajo razkužila za zdravstvene delavce, donirali so 5 milijonov ameriških dolarjev Rdečemu križu z namenom, da 20 stadionov predelajo v transfuzijske centre, ustanovili so sklad za študente, da lahko lažje poplačajo dolgove, ki so nastali v mesecu aprilu (npr. za študijska posojila). Sponzorirajo razne spletne prenose gibalnih dejavnosti, znana blagovna znamka BonV!V pa je donirala 100.000 ameriških dolarjev v spletne oddaje in šove za ženske v času pandemije (približno enak znesek je v iste namene investiral tudi program UN Women).

Slej kot prej bomo morali tudi v Sloveniji alkoholni industriji precej pristriči »zlata krila« in jih posaditi na »oslovsko klop«, kjer jim je dejansko mesto.

Zaradi vsega tega dogajanja v povezavi z alkoholno industrijo, povečanega (zlasti spletnega) oglaševanja ali trženja alkoholnih pijač na bolj ali manj etično sporne načine (tudi v Sloveniji) smo nedavno nekatere nevladne organizacije s področja javnega zdravja na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje naslovile pobudo za prepoved spletne prodaje in dostave alkohola na dom ter razmislek tudi o drugih oblikah omejevanja prodaje in ponujanja alkohola [Link do pobude]. Od nas samih je odvisno, kako razumemo ta navidezni blišč alkoholne industrije. Pomembno namreč je, da ga razumemo, kot je treba, zlasti pa kot bedo, etično sporno početje pod pretvezo pomoči ranljivim posameznikom in skupnostim ter predvsem kot nesporno povečevanje zaslužkov ozke skupine lastnikov alkoholnih multinacionalk na eni strani ter na drugi strani javnozdravstvenih izdatkov v povezavi z alkoholom povezanim trpljenjem in škodo, osebnimi in družinskimi stiskami, grozljivimi posledicami v cestnem prometu ter tako ali drugače bizarnimi in nepotrebnimi smrtmi in invalidnostjo. Slej kot prej bomo morali tudi v Sloveniji alkoholni industriji precej pristriči »zlata krila« in jih posaditi na »oslovsko klop«, kjer jim je dejansko mesto.

Sanela Talić / Matej Košir, UTRIP