Newcastle, 17. maj 2012 – Težave, povezane s pitjem alkohola, predstavljajo v Evropi velik problem. Popijemo dvakrat več alkohola kot je svetovno povprečje. Zasvojenost z alkoholom danes prednjači pred ostalimi oblikami zasvojenosti, saj je ena izmed 8 smrti v populaciji od 15 do 64 let povezana z alkoholom. Sodelujoči v evropskem projektu ALICE RAP so na srečanju, ki je potekal od 15. do 17. maja 2012 v Newcastlu, izdali prvi dokument na temo alkoholne politike, ki poziva politike in odločevalce, da sprejmejo na dokazih temelječe politične ukrepe, ki bodo dejansko učinkovali v praksi in vplivali na zmanjšanje obsežnih problemov z zasvojenostjo v Evropi.

Več: Utrip – Sporočilo za javnost (17. Maj 2012).doc

AR Policy Paper 1 – Alcohol.pdf

Prejšnji teden so največji proizvajalci alkoholnih pijač skupaj s Svetovno zvezo za oglaševanje (World Federation of Advertising) predstavili tako imenovani »Pakt za odgovorno trženje« (»The Responsible Marketing Pact«), ki pomembno vlogo namenja samoregulaciji. To pomeni, da bosta alkoholna in oglaševalska industrija sami sebi določali etične ali neetične standarde delovanja na tem področju in se nadzirali.

Nevladne organizacije s področja alkoholne politike na drugi strani opozarjamo politike in pripravljalce politik na evropski in nacionalni ravni na potrebo po bistveno strožjih ukrepih oziroma dodatnih ukrepih, ki bi občutno omejili ali celo prepovedovali trženje alkoholnih pijač. Obenem pozivamo Evropsko komisijo in predstavnike držav članic EU naj ne podlegajo tako cenenim pristopom s strani alkoholne industrije, zlasti ne v kontekstu priprave nove evropske alkoholne strategije 2013-2012 ali prihodnjih nacionalnih politik na področju alkohola.

Več na: UTRIP_sporocilo_za_javnost_2012_apr25.doc

Preberi več: UTRIP_sporočilo za javnost_2012_apr11 (doc)

Osrednja tema konference je fizično in duševno zdravje ter blagostanje družin, kar vključuje uporabo alkohola, tobaka in drugih drog, nasilje in asocialno vedenje, starševske veščine, starševske vzgojne stile, družinske preventivne intervencije in prakse, družinsko politiko in zakonodajo ipd.

Več informacij je na voljo na spletni strani: http://www.familypreventionljubljana2012.com. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami.

Konferenca je del projekta »Program krepitve družin« (»The Strengthening Families Program«), ki ga Inštitut Utrip izvaja pod pokroviteljstvom (sofinanciranjem) Ministrstva za zdravje. Konferenco gostita Inštitut Utrip (Slovenija) in svetovno priznana ameriška psihologinja dr. Karol Kumpfer, ki že več desetletij razvija učinkovite preventivne prakse na področju družinske preventive.

Posveta se je udeležilo približno 20 predstavnikov različnih nevladnih organizacij. Uvodoma so bili s strani Inštituta Utrip, Rdečega križa Slovenije in Zveze društev s področja drog Slovenije predstavljeni delovni predlogi skupnih pobud nevladnih organizacij, predstavitvam pa je sledila razprava po delovnih skupinah. Na podlagi razprave in zaključkov s posveta bodo partnerske organizacije do konca decembra 2011 pripravile končne predloge za javno razpravo. Pobude bomo poslali vsem zainteresiranim nevladnim organizacijam ter vsebinskim mrežam, s katerimi smo že ali pa še bomo vzpostavili konstruktivno sodelovanje v smeri skupnih ciljev. Več o projektu: www.preventivna-platforma.si.

Gre za mrežo, ki obstaja že od leta 1998. Po več letih manjše aktivnosti so člani izbrali novo vodstvo in sprejeli načrt dela za prihodnje obdobje. Nova predsednica je postala Aino Majava (A-Clinic Foundation, Finska), podpredsednik pa Matej Košir (Inštitut Utrip, Slovenija). Razprava je potekala v glavnem v smeri revitalizacije obetavne mreže nevladnih ustanov ter priprave novih projektov, ki jih bo mreža prijavila na evropske razpise. Ob neslutenem razvoju novih tehnologij in orodij (zlasti spletnih orodij, mobilnih aplikacij in socialnih mrež) je po mnenju novega vodstva treba preventivne dejavnosti približati novim trendom. Mladi vse pogosteje uporabljajo novo tehnologijo za medsebojno komunikacijo in iskanje informacij, kar pomeni, da jih tudi s preventivnimi vsebinami lažje dosežemo prek interneta in mobilnega telefona. Več o mreži: www.prevnet.net.

Udeleženci posveta so se posvetili predvsem razpravi o preventivnem delovanju v šolskem prostoru. Šola namreč predstavlja vzgojno-izobraževalno ustanovo, v kateri otroci in mladostniki preživijo velik del časa. Razlogov, zakaj je šola postala prostor preventivnega delovanja, je veliko. V šolah lahko dosežemo veliko število otrok in mladostnikov, in to v starosti, ko začenjajo oblikovati lastna prepričanja glede uporabe drog in drugih oblikah tveganega vedenja. Poleg tega pa je preventivne programe v šoli bistveno lažje izvesti v primerjavi z drugimi neinstitucionalnimi programi, kot so npr. programi, namenjeni lokalnim skupnostim, družinam ipd., saj jih lahko izvedemo v času pouka.

Na podlagi dosedanjih izkušenj ter raziskav po svetu obstajajo dokazi o tem, katere strategije so učinkovite in katere ne. Šokantna sporočila oziroma strašenje otrok, posredovanje informacij o drogah in njihovih učinkih, krepitev samopodobe otrok, enkratne masovne prireditve, predavanja nekdanjih zasvojencev idr. so strategije, ki se niso izkazale kot učinkovite pri preprečevanju uporabe alkohola, tobaka in drugih drog. Vsebine, ki naj bi jih preventivni programi vsebovali so zlasti normativno izobraževanje, učenje in krepitev socialnih veščin, učenje prepoznavanja in kritičnega razmišljanja o socialnih vplivih, poudarjanje dolgoročnih in predvsem kratkoročnih posledic uporabe drog, krepitev varovalnih dejavnikov ter asertivnosti. Na učinkovitost programov vpliva tudi način izvedbe, ki naj bi bil interaktiven in ne v obliki predavanj. Igra vlog, simulacije, viharjenje možganov, aktivnosti v manjših skupinah, sodelovalno učenje, razredna diskusija ipd. so strategije, ki spodbujajo učence k raziskovanju in učenju.

Preventivni programi bi morali biti celoviti in dovolj intenzivni, da bi lahko upravičeno pričakovali, da se bodo otroci oziroma mladostniki naučili oziroma okrepili obstoječe veščine. Pomembno je, da programe izvajajo predhodno usposobljeni učitelji in preventivni delavci (slednji predvsem z mladostniki), da programi temeljijo na znanstveno dokazanih teorijah, imajo jasno strukturo (potrebe, cilji in sredstva) ter so (o)vrednoteni. Učitelji in preventivni delavci bi se morali udeleževati rednih in kakovostnih usposabljanj na področju preventive ter tehnik izvajanja.

»Znanstveno dokazane učinkovite komponente preventivnih programov so v Sloveniji in tudi drugod po svetu prepogosto zanemarjene, saj oblikovalce politik zanimajo predvsem hitri rezultati, ki pa jih preventiva ne more zagotoviti. Zavedamo se, da je preventiva dolgotrajen proces, vendar pa pogosto pozabljamo, da je velikega pomena tudi kakovost preventivnih programov ter dosledno, sistematično izvajanje. To pa lahko dosežemo s kakovostnimi standardi, ki bi bili osnova preventivnih programov, profesionalnim pristopom ter podporo s strani ustanove ali organizacije, ki koordinira izvajanje določenega programa. Edino na tak način lahko v bodoče preventivno dejavnost postavimo na tisto mesto, ki si ga zasluži, ter s tem preprečimo zlorabo šolskega prostora za lastne finančne interese posameznikov, ki se ukvarjajo s tem področjem«, je ob posvetu povedala Sanela Talič, vodja preventivnih programov na Inštitutu Utrip.

v torek, 22. novembra 2011,

v Ljubljani prvi nacionalni posvet na temo preventive v šoli.

Posvet organizira Inštitut Utrip, ki se že vrsto let trudi, da bi v Sloveniji preventivna dejavnost pridobila status znanstveno utemeljenega strokovnega dela in se končno znebila nenehnih kritik glede neučinkovitosti in nestrokovnosti s strani večine izvajalcev teh dejavnosti. Strokovnjaki z inštituta namreč že dalj časa opažajo, da ta dejavnost v Sloveniji vse bolj postaja dobičkonosen posel za številne strokovnjake in nestrokovnjake s področja preprečevanja zasvojenosti, ter da takšne programe v precejšnjem obsegu sofinancirajo tudi državne ustanove.

Posveta se bosta udeležila tudi dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport, in mag. Gregor Burkhart z Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti (EMCDDA) iz Lizbone.

Več: Utrip – sporočilo za javnost.doc

Na posvetu so različni strokovnjaki skupaj s predstavniki alkoholne industrije soočili poglede na različne načine uživanja alkohola, proizvodnjo vina in ostalih alkoholnih pijač ter tveganja, ki so povezana z uživanjem alkohola med različnimi starostnimi skupinami. Posveta se je s svojim prispevkom udeležil tudi Matej Košir (Inštitut Utrip), ki je med drugim opozoril na različna zaskrbljujoča dejstva glede tveganega in škodljivega pitja alkohola v povezavi z nočnim življenjem mladih, paradokse v alkoholni politiki pri nas in drugod po Evropi ter (ne)smiselnosti povezovanja in sodelovanja z alkoholno industrijo. Več o posvetu na spletni strani: www.zzv-kp.si.

Na konferenci so gosti in udeleženci spregovorili o preventivi in življenjskem slogu mladostnikov. Udeleženci so skušali odgovoriti na vprašanja, kaj bi morali narediti za razvijanje družbene odgovornosti, v skrbi za dobrobit mladih pa so prisluhnili tudi njihovim potrebam, mnenju in pričakovanjem. Poleg domačih strokovnjakov so na konferenci delili svoje strokovno znanje tudi predstavniki iz tujine, in sicer s Hrvaške in Srbije, pridružila pa se je tudi predstavnica Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) iz Lizbone. Prav tako so se konference udeležili mladostniki, ki so na predstavili svoje poglede na preventivo in problematiko, povezano z različnimi tveganimi vedenji. Več o konferenci na spletni strani www.zzv-ravne.si.