13. – 15. november 2013 – Znano je, da na razlike v zdravju in dobrem počutju v različnih ciljnih skupinah vplivajo različni biološki in socialni dejavniki. Vendar pa je bilo doslej zelo malo pozornosti namenjene ugotavljanju, v kolikšni meri omenjene razlike vplivajo na izkušnje pri preventivnem delu in njegove učinke. Preventivne intervencije in politike lahko tudi nehote – z osredotočanjem samo na določene ciljne skupine – ustvarjajo zdravstvene in socialne neenakosti.
Razvoj mrež, kot je »PROGRESS Plus«, ki vključuje različne pomembne dejavnike, ki vplivajo na zdravstveni kapital (stalno prebivališče, etnična pripadnost, poklic, spol, veroizpoved, izobraževanje, socialno-ekonomski status, socialni kapital, starost, invalidnost in spolna usmerjenost), je pomagal zagotoviti osredotočanje raziskav na posamezne dejavnike. Vendar še vedno ostaja vprašanje, kako posamezni dejavniki vplivajo na učinke preventivnega dela ter kako oblikovati programe in politike na področju preventive, ki bodo omenjene dejavnike tudi upoštevali.
Rdeča nit letošnje EUSPR konference bo tako vloga modifikatorjev pri učinkih preventive ter iskanje najboljših načinov, s katerimi bo omenjene razlike možno vključiti v raziskave in prakso. Ključni govorniki bodo predstavili najnovejše ugotovitve iz raziskav, v katerih so ugotavljali pomembne dejavnike, kot so starost, spol, etnična pripadnost, družina in socialno-ekonomski status.
Več informacij lahko poiščete na http://euspr.org/.
