Salvia Divinorum (opojna kadulja) in druge nove ‘trendovske’ droge

Posted on Jan 28, 2010 in Novice

Salvia Divinorum (opojna kadulja) in druge nove ‘trendovske’ droge

V slovenskih medijih so se v zadnjih dneh pojavile številne zaskrbljujoče informacije o t. i. novih ‘trendovskih’ drogah, kot je npr. opojna kadulja (Salvia divinorum), ki pa zahtevajo dodatna pojasnila in širši kontekst razlage. Pridelava, proizvodnja in prodaja vedno novih psihoaktivnih rastlin ali snovi ni nov problem. V zadnjih letih se na bolj ali manj zakonitem ali nezakonitem tržišču pojavlja kar nekaj takšnih ‘trendovskih’ drog. Običajno gre za eksotične rastline, snovi ali kombinacijo snovi, ki se jih da dobiti povsem zakonito, nekaj pa jih raste tudi na naših vrtovih in v gozdovih. Na evropski ravni obstaja t. i. sistem za zgodnje opozarjanje glede novih drog, ki takšne snovi oziroma droge relativno učinkovito zaznava ter morebitne uporabnike in oblasti opozarja o možnih nevarnostih in posledicah uporabe ter jih pozove k ukrepanju v primeru, če gre za zdravju škodljive rastline ali snovi. Najbolj znani primeri v zadnjem času so zlasti BZP, mCPP, halucinogeni DOC, DOI, ‘bromo-dragonfly’, ketamin, ibogain, khat idr.


Salvia divinorum (opojna kadulja) je rastlina, ki so jo tradicionalno kot psihoaktivno snov uporabljali šamani, izvira pa iz Mehike. Uporablja se lahko kot analgetik oziroma protibolečinsko sredstvo, na voljo pa je zgolj v nekaterih zdravilih na recept (pri nas takšnih zdravil z izvlečki kadulje ni v prodaji, niti se jih ne da dobiti na recept). Kaduljo lahko kadimo ali žvečimo, lahko jo uživamo v obliki tinkture (raztopine). Uporabniki poročajo o različnih doživetjih smeha, boljšega razpoloženja, pomirjenosti in spremenjenega stanja zavesti. Učinki so krajši od drugih podobnih psihoaktivnih snovi. Povzroči lahko tudi disforijo (nasprotno stanje od evforije) oziroma nezaželeno razpoloženje, delirij, zmedenost, močno potenje, mrzlico in diurezo (izločanje seča). Ne spada med nevarnejše droge (čeprav ima številne negativne in nevarne učinke), smrtne doze pa so precej visoke. Znanstveniki jo primerjajo z LSD-jem in nekaterimi drugimi psihoaktivnimi substancami s podobnimi učinki. V zadnjem času jo zlorabljajo predvsem mladostniki, kupujejo pa jo večinoma kar prek spleta.

Leta 2007 so bile prek evropskega mehanizma za izmenjavo informacij (t. i. sistem zgodnjega opozarjanja) prvič prijavljene tri naravne snovi, med njimi tudi opojna kadulja (Salvia divinorum), in to kot rastlina z močnimi psihoaktivnimi lastnostmi. Zaradi kadulje in podobnih psihoaktivnih rastlin (npr. khata) je Belgija celo spremenila zakonodajo o psihotropnih snoveh in vključila novo kategorijo, ki navaja rastline ali dele rastlin pod nadzorom in ne le njihove psihoaktivne sestavine kot v preteklosti. Leta 2006 je Švedska na seznam dodala salvorin-A, glavno aktivno sestavino kadulje. Rastlino je leta 2008 začela nadzorovati tudi Nemčija. V Sloveniji kadulje ali salvorina-A ni na nobenem seznamu prepovedanih substanc, zato je zaenkrat še lahko v prosti prodaji oziroma si jo uporabniki pogosto priskrbijo kar prek spletnih strani (domačih in tujih). Nekateri jo vzgajajo kar sami, saj so navodila za gojenje prosto dostopna vsem. Kot smo že omenili, imamo kot država članica EU tudi v Sloveniji t. i. sistem zgodnjega opozarjanja o novih drogah na tržišču, ki deluje dobro in je povezan v širši evropski sistem obveščanja.

Splet uporabniku drog ponuja številne možnosti informiranja in nakupa, zlasti prek spletnih forumov in klepetalnic. Obstaja pa tudi precej spletnih trgovin, ki prodajajo psihoaktivne alternative nadzorovanim snovem. EMCDDA (evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti) je v začetku leta 2008 izvedel kratko študijo, ki je vključevala 25 spletnih trgovin (od 68 idenficiranih tovrstnih spletnih trgovin, ki so jih našli prek spletnega brskalnika Google). Poročila navajajo naraščajoče število spletnih trgovin, ki ponujajo psihoaktivne alternative nadzorovanim drogam, kot so npr. LSD, ‘ekstazi’, konoplja in opioidi. Čeprav so snovi, ki jih ponujajo spletne trgovine, pogosto označene kot ‘zakonita mamila’ ali ‘zeliščna mamila’, pa v nekaterih evropskih državah za te droge veljajo enaki zakoni in enake kazni kot za nadzorovane droge. Več kot polovica trgovin (52 %) se je nahajala v Veliki Britaniji, 37 % na Nizozemskem, 6 % v Nemčiji, 4 % v Avstriji in en odstotek v drugih državah (npr. na Irskem, Poljskem). Spletne trgovine so pogosto specializirane za določene vrste z drogo povezanih izdelkov, nekatere na primer prodajajo predvsem opremo za uporabo drog, nekatere so specializirane za halucinogene gobe ali ‘tabletke za zabavo’, spet tretje pa prodajajo široko paleto zeliščnih, polsintetičnih in sintetičnih snovi. Spletne trgovine v Evropi oglašujejo več kot 200 psihoaktivnih izdelkov.


Najpogostejša ‘zakonita mamila’ so opojna kadulja (Salvia divinorum), kratom (Mitragyna speciosa), havajska drevesna roža (Argyreia nervosa), halucinogene gobe in vrsta ‘tabletk za zabavo’. Ponujene snovi se oglašujejo kot snovi, ki imajo podoben učinek kot nadzorovane droge. Opojna kadulja in havajska drevesna roža sta, skupaj z manj pogosto ponujenim vražjim semenom (Ipomoea violacea), opisani kot snovi, ki povzročata halucinogene učinke, podobne učinkom LSD. Kratom se pogosto oglašuje kot nadomestek za opioide, različni preparati se ponujajo kot alternative konoplji, ‘tabletke za zabavo’ pa se prodajajo kot alternative MDMA. ‘Tabletke za zabavo’ lahko vsebujejo rastlinski material ali polsintetične ali sintetične snovi. Glavna sestavina sintetičnih ‘tabletk za zabavo’ je pogosto benzilpiperazin (že prej omenjen BZP), čeprav se zdi, da imajo spletne trgovine pripravljene nadomestne snovi za čas, ko bo BZP v državah članicah EU postal predmet ukrepov nadzora. Oglaševane cene ponujenih snovi znašajo od 1 do 11 EUR za en odmerek.

Glavni vir informacije: www.emcdda.europa.eu